Letos je jesen kar hitro prišla. Presenetila nas je z mrazom, dežjem in meglo. Hitimo s pobiranjem pridelkov, ki so še ostali na naših vrtovih, nekaj pa je vseeno takšnih, ki se jim še ne mudi z vrta in lahko tam počakajo na pomlad. To so črni koren, blitva, por ter kodrolistni in brstični ohrovt. Ohrovtu mraz celo izboljša okus. Za pospeševanje tvorbe stranskih brstov je potrebno vršičkanje. Sadike teh rastlin smo lahko posadili že junija ali julija. Dobro je, da jih s koprenasto prevleko ali slamnato zastirko zaščitimo pred snegom in pred nepridipravi, ki jim bo zimska pojedina prišla zelo prav. Poleti presajen radič dobro prezimi na prostem. To je solatnica z grenkim okusom, ker vsebuje veliko intibina, je pa zdrava, lahko prebavljiva in primerna za vsak želodec. Pozno jeseni liste radiča odrežemo na 5 cm nad koreninskim vratom. Zaščitimo ga s smrečjem. Radič začne z oblikovanjem glav, ki jih lahko režemo do marca. Drobnjak in peteršilj izkopljite ter ga posadite v lonec ter prestavite v hišo in jih uporabljate tudi pozimi. Rastlinam, ki že celo poletje rastejo na vrtu lahko napravimo nekaj družbe z jeseni sejanimi rastlinami. Taki rastlini sta regrat in motovilec. Posejemo ju do srede septembra, nato pa že v jesenskem času pobiramo pridelek. Z rezanjem teh dveh solatnic zaključimo marca, ko se dan začne občutno podaljševati in začneta uhajati v cvet. Za zgodnjo spomladansko rabo pa lahko posejemo tudi na mraz odporno špinačo (npr. Matador). V zimskem času vegetira, ko pa se temperatura začne zviševat pospeši rast in kmalu lahko začnemo z obiranjem listov ali rezanjem celih rastlin. Na manjšem delu vrta poskusimo z jesensko setvijo peteršilja in korenja. Po uspešni kalitvi, zaščiti rastlin s kopreno ali slamo bo spomladi pridelek zelo zgoden. Belo spomladansko čebulo posejemo v jesenskem času, nato jo redčimo, maja pa pobiramo pridelek. Lahko pa v oktobru ali novembru posadimo čebulček. Česen sadimo od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Najprimernejši meseci so oktober, november ter marec.