Spomladanski rok mature je končan. Maturanti so nas vnovič prepričali, da je njihovo znanje iz leta v leto bogatejše. Od 8214 dijakov, ki so prvikrat opravljali zrelostni izpit, jih je kar 7116 ali 86,63 odstotka uspešno končalo srednješolsko izobraževanje. Največ doslej. Večje kot prejšnja leta je tudi število tistih, ki so na maturi dosegli vse točke - 19 jih je bilo. Vsekakor spodbudni in obetajoči dosežki, ki maturi napovedujejo lepo prihodnost. A nekaj vendarle moti. Dijaki morajo na težko pričakovane rezultate čakati 40 dni. Namesto da bi sproščeno preživljali »najdaljše« počitnice pred začetkom študijskih let, se morajo do zadnjega ponedeljka v juliju obremenjevati s tem, ali bodo na maturi uspešni ali ne. V tujini so prej seznanjeni s svojimi dosežki kot pri nas. Krivo je bržkone to, da pri nas predolgo usklajujemo ocene izdelkov dijakov, ki jih pregledujejo ocenjevalne komisije. Vsak izdelek - letos so jih našteli okrog 120.000 - namreč pregledata dva ocenjevalca. Če se njuni oceni preveč razlikujeta, se posameznikovega izpita loti še tretji ocenjevalec. Nič čudnega torej, če preteče kar nekaj časa, da republiška maturitetna komisija pregleda vse končne ocene in objavi rezultate. Dr. Sergij Gabršček, direktor Državnega izpitnega centra, meni drugače in pojasnjuje, da »v tujini, z redkimi izjemami, nimajo jesenske mature, to pomeni, da dijaki opravljajo izpite maja ali junija. O dosežkih na maturi so obveščeni v enem mesecu, spričeval pa ne dobijo prej kot avgusta. Neuspešni lahko, denimo, v Veliki Britaniji opravljajo izpite novembra. Ti podatki kažejo, da v Sloveniji pri obveščanju o dosežkih nismo bistveno počasnejši. Res pa je, da v prihodnje želimo skrajšati čas od pisanja mature do rezultatov, a tega cilja ni lahko doseči.«