Hogarth, William (1697--1764), angleški slikar in bakrorezec. Sprva se je šolal za bakrorezca, a se je v dvajsetih letih 18._stoletja začel ukvarjati tudi s slikanjem. Na začetku tridesetih let je uvedel in v veliki meri populariziral uporabo zaporedij anekdotičnih slik, »podobnih uprizoritvam na odru«, ki so pomenile neizprosno družbeno satiro. Verjetno najbolj znana je serija Razuzdančeva kariera (okoli 1735, 8 slik), ki na zabavno melodramatični način prikazuje kazen za pregrešnost. Slike posameznih serij so bile tako popularne, da so jih nenadzorovano protizakonito kopirali, Hogarth pa je leta 1735 dosegel sprejetje zakona o avtorskih pravicah, ki ga je zavaroval pred dobičkarji. Hogarthova jedka satira je veljala tako pretirani pedanteriji in najrazličnejšemu spakovanju kot nemoralnosti, sam sebe pa je videl kot branitelja domačih kreposti proti vse bolj modni francoski in italijanski izumetničenosti. Podoben pristop je opazen tudi v njegovih odkritosrčnih portretih. V svoji razpravi Analiza lepote (1753) Hogarth trdi, da bi morali biti nazori aktivnega umetnika tehtnejši od teorij učenih poznavalcev. Hogarth je bil nesporno največji britanski umetnik svojega časa, saj je kakovost in izvirnost njegovega dela britansko umetnost osvobodila prevlade tujih umetnikov.