Na drugi strani socialno-družbene ločnice vidimo »izkoriščevalce«, navadno karikirano prikazane kot trebušaste, sebične ozkogrudneže. Postavljeni so v ostro nasprotje s »proizvajalci«, s katerimi se družijo na nekaterih delih, ali pa jih vidimo v njihovih ekskluzivnih prostorih družabnega življenja. Na delih, na katerih sta predstavljena oba sloja, je konflikt izrazito razviden, bodisi v obliki Smrekarjeve jedke satire, Podrekarjevega odkritega prevratniškega agitatorstva ali zgovorne obtožbe družbenih razlik na Sirkovi sliki Berač in kapitalisti. Od omenjene večinske sočutne intoniranosti se razlikujejo tudi Čargove risbe krepkih kovačev, splavarjev, koscev …, iz katerih je mogoče razbrati porajajočo se proletarsko samozavest, ki jo odločneje artikulira npr. Ljubo Ravnikar s svojim Ljudskim govornikom. Po drugi strani Tone Kralj s sugestivnim Pogrebom zaslugarja opozarja, da niti v smrti niso vsi enaki, da razlikovanje dosledno traja od zibke do groba.