Šele takrat sem izvedel, kdo v resnici podpira ta projekt: sam gospod Simon Cowell. Ugotovil sem, da sem edini v skupini, ki je že slišal za Simona. Očitno niti oddaja Pop Idol niti njegova ameriška različica nista bili nikoli predvajani v Franciji, Španiji ali Švici. Ker nikogar od njih ni motilo, da naš projekt vodi človek, ki ga mnogi ne prenesejo, sem se odločil, da tudi mene ne bo. Izkazalo se je prav, da ne skrbimo. Simon ni neumen. Zaveda se, da ljudje gledajo njegove oddaje zaradi jedkih pripomb, zato jim podaja točno tisto, kar želé, in menim, da prav uživa v tem, da ga imajo ljudje "v želodcu". V resnici pa je dober človek in zelo prizemljen. Nikoli nam ni dajal občutka, da je on šef. Z njim ne doživiš odnosa "delal boš tako, kot ti bom jaz rekel". Daje nam občutek, da smo vsi del ustvarjalne ekipe, ki stremi k istim ciljem. Vedno se jasno in jedrnato izraža, zanj je vse črno-belo: neko stvar bodisi brez zadržkov obožuje ali pa jo zares sovraži, vmes ni ničesar. Nadvse ga spoštujem.