Predsednik Hatami je pojasnil, da se je v minulih štirih letih spopadal z nenehnimi krizami (»šli smo skozi dolg predor kriz«) in da je moral skrbeti predvsem za to, da Irana ne bi zajeli množični nemiri nezadovoljnih milijonskih množic. Te besede naj bi razložile predsednikovo omahljivost in počasno uvajanje reform, kar mu najpogosteje očitajo zlasti mladi. Hatami se jim je najbolj zameril predlani poleti, ko je obsodil množične študentske demonstracije v prestolnici, s katerimi je prodemokratično gibanje zahtevalo hitrejše spremembe in nasprotovalo nasilju državnih represivnih organov. Najbolj jedki kritiki celo pravijo, da predsednik v štirih letih ni storil nič, ker je ujetnik prevladujočega vpliva teokratskih krogov pod Hamneijevim vodstvom.