Zamljen, učitelj po izobrazbi, je bil vsestransko nadarjen človek. Lepo in zanimivo je pisal, tudi drobnih literarnih stvari se je lotil, imel je likovni dar, bil je lutkar, izvrsten amaterski gledališki igralec in režiser. Bil je nadvse družaben, duhovit in izviren, s svojim ostrim jezikom, šalami, zbadljivkami pa tudi jedkim sarkazmom se je zameril marsikateremu lokalnemu oblastniku. Zaradi vsega tega in zaradi svoje boemske nature sploh ni napredoval tako, kot bi glede na svoje sposobnosti lahko. A vedno je veljal za dobrega in poštenega človeka, neomajnega in zvestega prijatelja. Vsi so ga poznali in ga klicali le z njegovim partizanskim imenom Drejče. "Le mi domači, tudi oba njegova otroka, smo ga klicali Josip, kot sem ga krstila jaz. Ker se je v veseli družbi pogosto zadržal dlje, kot bi bilo dobro, in ga po cele dneve in noči ni bilo domov, sem rekla, da je zdoma kot Josip Podrugović, znani nabiralec bosanskega narodnega blaga, nekakšen poldrugi Martin," obuja davne spomine gospa Marnova.