Gregor Golobič, Katarina Kresal in Borut Pahor predsedniki te levosredinske koalicije izražali različne poglede in stališča glede politike in usmeritve nove vlade. Najbolj umirjen in stvaren je bil Borut Pahor, kandidat za novega premiera, ki je menil, da se bo morala vlada soočati z gospodarskimi in finančnimi težavami, ki se že kažejo tudi v Sloveniji. Vlada naj bi se zato posvetila izvajanju reform, tistih, ki jih je začela že vlada Janeza Janše, in novih. O takšni politiki in usmeritvi se je pogovarjal tudi z Janezom Janšo, predsednikom največje opozicijske stranke, Slovenske demokratske stranke. Janša je Pahorju zagotovil podporo v državnem zboru in v politiki nasvo direktorjev in vodilnih časnikarjev v javnem zavodu RTV Slovenija. Predsednica LDS Katarina Kresal pa si najbolj prizadeva, da bi stranka, ki ima v novem parlamentu samo pet poslancev, v novi vladi imela več ministrov, kot pa “denimo” morebitni koalicijski partner, DESUS, ki ima v državnem zboru sedem poslancev. Resnični nameni, politika in usmeritev nove vlade bodo razvidni v koalicijski pogodbi med strankami levosredinske koalicije, ki jo snujejo pod vodstvom verjetnega novega premiera Boruta Pahorja. V tem dokumentu naj bi bilo tudi napisano, ali bo nova vlada hitela z menjavo kadrov v je na strani tistih, ki so poskušali “zrušiti Janšo in njegovo delo”. Minister za finance Andrej Bajuk mora dokazovati, da je država v preteklem obdobju imela proračunski presežek in ne primanjkljaj. V nekaterih časnikih objavljajo privoščljive članke o dr. Dimitriju Ruplu, ki bo moral zapustiti funkcijo zunanjega ministra. Na kritike je naletel sklep vlade, da nemesti 56 novih uslužbencev, jedke komentarje je napoved šefa policije Jožeta Romška in državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, Zvonka Zinrajha, da se bosta upokojila. Stranki Nova Slovenija, krščanska in ljudska stranka ter SLS se