Čeprav je Albert veliko pozneje izjavil, da se ni poročil z Milevo brez pomislekov, se zdi, da so bila prva leta zakona srečna. Albert je pisal prijatelju Michelu Bessu: No, zdaj sem skrbno poročen mož in živim prijetno življenje z ženo. Dobro skrbi zame, dobro kuha in je vedno dobre volje. Mileva je pisala prijateljici: Še bolj kot v züriških dneh sem predana svojemu ljubemu, če je to sploh mogoče. Je moj edini spremljevalec v družbi in najsrečnejša sem, če je ob meni. Sredi leta 1904 je eden od prijateljev Alberta opisal takole: Mileva je odšla po opravkih in Albert potiska otroški voziček (s Hansom Albertom) z eno roko sem in tja in z drugo piše članke (...) Zrak v sobi je poln jedkega dima cenenih cigar, ki si jih kdaj pa kdaj privošči.