V zadnjem času je že mogoče temeljito glasbeno dokumentirati trditev, da ima eden od stebrov jazzovskega dogajanja v 90. letih - še posebno če gledamo nanj s poudarjeno evropskega zornega kota - svoj skupni imenovalec v Mediteranu. Njegovi ustvarjalci uspešno črpajo iz pestrih in prepletenih kulturno-zgodovinskih, s tem pa seveda tudi etničnih virov, ki določajo značaj tega ne samo geografsko, ampak tudi kulturno tesno povezanega prostora. Italijansko novojazzovsko početje je legitimen del tega pojava, vedno bolj pa se celo kaže kot njegov najmočnejši in najštevilnejši odsek, če že ne tudi kot njegovo ustvarjalno središče. A če sodimo po zadnji diskografski ponudbi, se utegnejo italijanski prodorneži zelo kmalu pojaviti tudi v tej vlogi. Seveda je trenutni vrhunec tamkajšnje diskografske ponudbe prav dvojni album Italian Instabile Orchestra in manjših, iz njega izvedenih zasedb z naslovom 'Italian Instabile Festival, Pisa Teatro Verdi, December 1997, ki je izšel lani pri londonski založbi Leo Records. Ta imenitni odbir koncertnih posnetkov s tridnevnega festivala je zagotovo najbolj celovita predstavitev potencialov italijanske novojazzovske produkcije, pravi ognjemet jazzovske ustvarjalnosti vseh tamkajšnjih povojnih generacij, izbruh inventivnost, kakršne je sposoben samo cvet ustvarjalcev nekega kulturnega okolja. Na festivalu je imel orkester vsak večer svoj koncert s popolnoma različnim, v glavnem novim repertoarjem, ob njem pa se je zvrstilo še 12 nastopov posameznikov ali skupin - duetov, triov in kvinteta - sestavljenih iz članov orkestra, med katerimi so bili Eugenio Colombo, Giancarlo Schiaffini, Lauro Rossi, Enrico Rava, Pino Minafra, Carlo Actis Dato, Gianluigi Trovesi, Renato Geremia, Vincenzo Mazzone in še marsikdo. Sto petdeset minut koncertnih posnetkov dodobra okrepljenega orkestra se odvije skozi 18 kompleksnih kompozicij, izmenjujoč energijo vsega kolektiva z nastopi manjših, tudi povsem komornih agregatov ali celo s povsem solističnimi posegi. Ponudba, ki je bogata, izvirna in impresivna, kakršne se ne spomnimo vse od časov, ko so igrali podobno vlogo na jazzovskem prizorišču ameriški Jazz Composers Orchestra ter evropska Globe Unity Orchestra in London Jazz Composers Orchestra, če omenimo samo te tri. Ta dvojni set zahteva posebno pozornost; naklonite mu jo ob prvi priložnosti, ki se vam ponudi.