Za vrsto glasbeno sočnih trenutkov so poskrbeli predvsem tukajšnji glasbeniki. Prvo veliko presenečenje so uprizorili The Fool Cool Jazz Orchestra, več kot 20-članski big band slovenskih študentov, ki si svoje glasbeno znanje nabirajo v tujih šolah. Predstavili so se presenetljivo suvereno s pogumno sestavljenim, v precejšnji meri avtorskim programom. Energičnost izvedbe in prepričljivo vodenje orkestra sta uspešno nevtralizirala šibke trenutke uigranosti v zahtevnejših prehodih oziroma izvedbeno kompleksnejših delih. Na drugo stran palete domače festivalske ponudbe gre umestiti Fake Orchestra. Zdaj že kar uspešna stalnica na našem jazzovskem prizorišču se je tokrat predstavila kot z gostoma okrepljen kvartet in z zahtevnejšim, izrazito jazzovskim programom. Seveda ga nosijo prekaljeni glasbeniki, zagotovo z eno najboljših ritemskih sekcij, kar smo jih kdaj imeli v slovenskem jazzu, ki pa so seveda tudi odlični solisti. Med gosti zasedbe se je nenapovedano pojavil obetaven saksofonist Primož Fleischman in povsem upravičil svojo vlogo. Makedonski in hrvaški prispevek sta izzvenela v okviru pričakovanj. Trio Tonija Kitanovskega goji tehnično brezhiben kitarski jazz, ki pa mu morda ne bi škodilo izogibanje nekaterim zastarelim klišejem. Zagrebško-slovenski G.A.P. kvartet pa je vsega občudovanja vredna zasedba že zaradi svojega pogumnega nastavka v polju radikalnih postjazzovskih praks. Kvartet dveh pihalcev, čelista in kontrabasista (odlični Tomaž Grom!) obdeluje zvočno gradivo skozi sosledja zvočnih interakcij, solističnih intervencij in vzporednih iger, ki pa še preredko rezultirajo v pravi kolektivni igri. Program letošnjega cerkljanskega festivala je dragocen prav zaradi tega, ker je omogočil razkrivanje domačih skrivnosti in njihovo preverjanje ob tuji ponudbi z dodatkom izjemnega glasbenega užitka, ki so ga ponudili Sex Mob. Že zaradi takšnega neprezahtevnega, a bogatega pristopa in vsebin, ki jih vnaša v svoje lokalno okolje, si zasluži vso pozornost in prihodnjo podporo.