Jazzovski dogodki zadnjih štirih dni festivala pa nikakor niso bili obarvani balkansko. Sredin nastop ljubljanskega seksteta, ki ga vodi slepi pianist Zoran Škrinjar, je bil najavljen kot večer standardnega jazza, a slišali smo lahko precej več kot to. Skupino odlikuje izjemno obvladovanje instrumentov, njihova glasba pa sicer izhaja iz jazzovskih standardov, a jih nadgrajuje z zelo sodobno improvizacijo. V četrtek, 5. julija, je na jazzlentu nastopil po zasedbi sicer dokaj klasičen, a po glasbi sodoben trio znanega švedskega pianista Esbjoena Svenssona, ki je navdušil z izredno dinamičnim nastopom. Italijanska jazzovska scena velja za eno najbolj propulzivnih v Evropi, mariborski publiki pa jo je predzadnji dan festivala (poleg bolj etno obarvanega Enza Favate, ki je nastopil v torek, 3. julija) predstavil njen slovenski protagonist, tolkalec Zlatko Kaučič. Svoj najnovejši projekt, v katerem sodeluje z mlajšimi italijanskimi glasbeniki, je poimenoval Izpoved kvartet; na Lentu je zasedba nastopila sploh prvič. Za svojevrstno kurioziteto pa so ob zaključku festivala poskrbeli člani ameriško-slovenske zasedbe Music of the World. Na svojem koncertu so združili bolj umirjeno jazzovsko muziciranje in bogastvo slovenske poezije - Prešerna, Šalamuna... je v drugem delu koncerta doživeto in v tesni povezavi z glasbo recitiral dramski igralec Bojan Maroševič. Pravzaprav za nekaj tako subtilnega dan ni bil najbolj posrečeno izbran - jazzlent je bil namreč za kaj takega prepoln, pa spet ne toliko zaradi glasbe, ampak predvsem v pričakovanju zaključnega ognjemeta. Kaj kultura in celo družabnost, pirotehnika je tista, ki zares vleče! A če je to nekakšen alibi še za kaj drugega, naj bo...