Ena bolj učinkovitih, s strani "resne", hermetično misleče jazzovske kritike in občestva omaloževanih drž v sodobnem jazzovskem muziciranju je dozdevni uklon improvizatorja, ki "pada nazaj" v popularnogodbene limanice. Pa to drži? V bistvu je deležen ploh s treh strani: "padec" za zaprisežene moderniste pomeni, da ni zdržal, da je odpovedal, se predal. Za populiste, častilce poštirkanega durmola ostaja njegova igra čudaška, robata, preveč zapletena. Za tradicionaliste je pa itak dekadenten izmeček, ki je izdal vse ideale čistosti, umetnosti, ustvarjalnosti; je pacač velikih zgodovinskih obrazcev in slogov. Ako dobro premislimo, je takle muzikant kot nalašč za aktualnomuzične prilike. Jazz je njegova iztočnica, a ga jemlje takega, kakršen je vedno bil, raznolik, odprt, zadrt, ravno prav "univerzalen", da se je lahko brez skrbi oziral na levo in desno ter godbo gor in dol mesil po svoje in v premlevajočem igranju godbe paradoksno ostajal jazzovski. Pihalec, saksofonist in basklarinetist Carlos Actis Dato je tak primerek. Ne boste ga ugledali na naslovnici Down Beata, domovalnici korporativnih neotradicionalističnih akademizmov, v reviji Musica Jazz ga boste, ker je Italijan in ker revija ni tako pogubno zadrta, v Muski zato, ker zanjo pišejo tem krajem in prilikam neprilagojeni osebki, v Wire pa takrat, ko bodo en gros obdelovali italijanski, če ne kar sredozemski jazz ali pa najbolj efekten južnoevropski agregat z nadvse primernim imenom - Italian Instabile Orchestra. Z zadnjim je podobno, kot če bi po holandsko rekli Willem Breuker Kollektif. Član nestabilnega orkestra je tudi solist, vodja svojih bendov, enega priklopljenega in tegale odklopljenega - kvarteta z drugim saksofonistom Pierom Ponzojem, basistom Enricom Faziom in tolkalcem Fiorenzijem Sordinijem. Enna Milonga je dober "pank" album, po meri Actisa Data: duhovit, močno in znalsko odigran, konsisten od začetka do konca, tudi nevarno improvizatorski, predvsem pa sproščen na mestih, ko se šeta po Orientu, škili v Karibe, se ogreje v Afriki, gre peš nazaj v blues, se ustavi v cirkusu, na kapiji vojašnice, se namoči v bopu in mimogrede prišpiči komad Cicciolina Shuffle.