Ritmično sprehajanje po funk, rock in swing tradicijah, šumenje morja, žarki pripekajočega sonca, grenkost oliv, ostrina sicilijanske mafije in žlahten okus testenin so glavni atributi, ki jih lahko pripišemo italijanskemu jazz triu Switters. Ime je povzeto po knjižnem junaku ameriškega pisatelja Toma Robbinsa in njegove knjige Fierce Invalids Home From Hot Climates. Switters je agent CIA, katerega življenjska pot se je v zmedi političnih zarot in svetovnih kriz zapletla v vozlišče nasprotij. Je dekadentni moralist, anarhist, ki dela za ameriško vlado, tehnološki genij s prezirom za vse 'cyber' stvari in ateist, ki ga ni obsedla le mati božja, ampak tudi amazonski šaman, ki se ponaša z glavo v obliki egipčanskih piramid. Tudi jazzovska združba bolonjskega basista Vincenza Vasija ter dveh starih klubskih znancev s Sicilije, saksofonista Giannija Gebbie in bobnarja Francesca Cusce, je duhovita, virtuozna in obogatena z mediteranskim melosom, tako značilnim za italijanske glasbenike. Vsi trije so samouki z obsežnimi seznami sodelovanj, albumov in nastopov na festivalih. Gianni Gebbia (r. 1961) je izkušnje nabiral v lokalnih sicilijanskih jazz zasedbah, s katerimi so tisti čas igrali tudi gostujoči ameriški glasbeniki. Na koncu 70. let se je prvič srečal z improvizacijo, progresivnim rockom in novo folk glasbo. Nekaj časa je preživel v New Yorku, kjer je zašel pod vplive 'no wave' scene in jazzovskega dogajanja po t. i. 'loftih'. V Evropi je vodil in sodeloval pri številnih jazzovskih ter improvizacijskih zasedbah. Posnel je vrsto samostojnih abumov, snemal glasbo za plesne in flmske projekte ter celo predaval na več univerzah v Italiji in ZDA. Gebbia je meje proste glasbe širil v družbi velikanov kot so Evan Parker, Fred Frith, Steve Lacy, Gianluigi Trovesi, Louis Sclavis, Otomo Yoshihide in Lee Ranaldo. V letih 1988-90 ga je revija Musica Jazz uvrstila na lestvico treh najboljših jazz saksofonistov. V Ljubljani je prvič igral v osemdesetih na Drugi godbi (solo), leta 2001 v klubu Gromka (skupina Trionacria) in 2002 (Zero Tolerance). S slednjimi je v Slovenski kinoteki za Kino-uho pospremil L'Herbierov film Denar. Njegov kolega Cusa pa je pred nekaj dnevi v Menzi pri koritu spremljal Keatonovo mojstrovino Sherlock Jr. Vincenzo Vasi (r. 1964) je odraščal v družbi rockovske in 'new wave' glasbe, njegov talent pa ga je pripeljal do igranja na bas kitaro, theremin in vibrafon. Tudi njega je delovanje v improvizacijskem jazzovskem polju vodilo do številnih zasedb, filmov, gledališča in eksperimentalnih projektov. Tako kot njegov kolega, bobnar Francesco Cusca, je del združenja Bassesfere, ki promovira projekte in raziskave znotraj glasbene improvizacije. Cusca (r. 1966) je k jazz glasbi pristopil na sredini osemdesetih let, sedaj pa je eden od najbolj aktivnih glasbenikov na italijanski sceni. Njegovi sodelavci so Michel Godard, Tim Berne, Elliot Sharp, Kenny Wheeler, skupina Flying Luttembachers in ostali. Leta 1995 je napisal novo glasbo za film Sergia Leoneja 'Za prgišče dolarjev' in s tem nasledil veliko klasiko Ennia Morriconeja. J. M.