Medtem ko se nam dogaja zunanja politika z »erogeno« cono in se enkrat za spremembo trguje z najboljšim sosedom in ne on z nami ter v svetu odmeva Bigger Bang Roling Stonesov, je v prvi razred življenja zdrsnila nova generacija politikov, voditeljev, glasbenikov, uživačev življenja,… je v Kranju odzvenel 2. Jazz Kamp Kranj. Velik korak za številne mlade glasbenike, še večji za podjetje Gramus, Primoža in Gregorja Grašiča, organizatorja mednarodnega kampa, šole jazza s priznanimi profesorji, velik korak za odlične pokrovitelje, tudi Gorenjski glas, veleposlaništvo Avstrije,… Navsezadnje upam, da tudi spodoben korak župana Mohorja Bogataja ter MO Kranj za podporo jazzovskemu dogajanju. »Tja, kamor smo kot študentje vandrali in se fino imeli, se še vedno rad vračam. Najboljša ego reklama,…« je razmišljal znani podjetnik, eden od pomembnih podpornikov Primoža Grašiča. Ja, če se bodo mladci in mladenke, glasbeniki odlično spominjali šole in Kranja, je mesto »zmagalo«. Svojevrstnih zmagovalcev je bilo minuli teden kar nekaj. Zvezda šole in obšolskega dogajanja je bil tudi tokrat legendarni B.P., 70-letni vibrafonist Boško Petrović, rojen na Hrvaškem, del mladosti pa je preživel v Škofji Loki in v Ljubljani, kjer je na 5. ljubljanski gimnaziji maturiral. »Ne bomo o politiki in naših erogenih conah. Vi nam Hrvatom Primoža, mi vam Piranski zaliv plus tri bonus koncerte,…« je razglabljal Boško in opisoval veliko popularnost Kranjčana Primoža Grašiča na hrvaški glasbeni sceni. »Veš, kako obogateti z jazzom? Vložiš dva milijona dolarjev, dobiš manj kot enega!« smo se smejali »Bipiju«. Vmes je za dva dni in eno noč odletel v Dubrovnik na zaključek Dubrovniškega poletnega festivala in se, jasno, vrnil s čudežno voljo in energijo. Takrat sta slovenski Swing sextet Six to go in Italijan Mike Sponza and his Blues band navdušila na koncu mesta na Pungartu. Odlično! How to survive and playing jazz kako preživeti in igrati jazz, je managersko - organizacijski in glasbeni naslov predavanja Boška Petrovića in pod tem naslovom združuje svojo poletno jazz šolo v čudovito mikavnem istrskem Grožnjanu. Pod to »pretvezo« je že lani združil našega župana Mohorja Bogataja z županom Grožnjana Rinom Dunišem. Tokrat se je idejno povezovanje in druženje ob glasbi nadaljevalo še v Kranju. Oba župana, Bogataj in Duniš v ženskem spremstvu, pod taktirko B.P.-ja, s kračo so se okrepili na Planici, zvečer pa uživali ob predstavitvi gostujoče grožnjanske šole. »Boš videl malega Harry Potterja. Nujno ga slikaj!« je opozarjal starosta svetovnega jazza. Komaj je videl čez »roštilj«, kot Boško ljubkovalno imenuje svoj vibrafon, z očalci, a 100 na uro skoncentriran. Aplavz in vzkliki po prvem odigranem solu za 12-letnega Vida Jamnika z Raven na Koroškem. Izjemen talent, pravi mojster Petrović. »Raje bi, da bi igral harfo, me ne bi ogrožal,« se je ponosno smehljal in trepljal malega Vida, ki bo v teh dneh dobil svoj prvi vibrafon. S svojim glasom in stasom se je predstavila Ines Reiger, profesorica na Graški in Dunajski glasbeni akademiji in se zadovoljna stisnila ob še bolj zadovoljnega Primoža Grašiča, ki mu je še enkrat uspelo zbuditi Kranj. Na zdravje! Zazvenel je še klavir izjemnega Emila Spanyija, Madžara živečega v Franciji, gosta obeh šol, v Kranju in Grožnjanu. In kakšno mladenko si je pripeljal iz Pariza. Joj! Kamp je uspel tudi zaradi obšolske dejavnosti, tako imenovanih »after partyjih«, dogajanju po glasbi, brez glasbe, Boško bi temu rekel »krokare«. Večji del le-tega se je dogajal na treh točkah. Prvi del na Pungartu, drugi v Katedrala baru pri »Fra Roku«, Šink bar Roka Zaplotnika, kjer se je rezal pečen pršut in so se okušala slovenska vina ter pri Marku Arvaju, kjer so se jedle »sredinočne« hrenovke. Vse zaradi ljubezni do glasbe, smeha in prijateljevanja. Še Gregova zahvala vsem in zastor letošnjega jazz druženja je padel. S polno idej za drugo leto. Bravo Grašiča!