To nič manj ne velja za ameriško pianistko, naprednjakinjo Myro Melford, ki tokrat nastopa z bendom Be Bread. Ansambel je majhno presenečenje. Na prvi posluh izgleda, da je zaprisežena modernistka, ljubiteljica strukture, notiranega in »atonalne« igre sestopila nazaj v slušljivejše vode in celo posegla k zunajzahodnim virom, k Orientu, inspirirana s sufijsko modrostjo, na glasbeni ravni k vzhodnjaškim tonskim modusom. Za vsem stoji izrazito sodoben jazzovski pristop, kjer je vzhodnjaška »barva« le eden izmed členov v kompleksni tvorbi skladb, ki jim ne manjka sprotnega improvizacijskega navdiha in strogosti igre skozi tematskost, menjave tempov, dinamike. Po številnih skupinah, ki jih je vodila in v njih sodelovala, bo sodoben, za Melfordovo nevsakdanji kvartet prava stvar za preverjanje stanja stvari v sodobnem ameriškem jazzovskem pianizmu. Prebiralka tipk vneto išče, študira, se poglablja in še vedno izjemno igra.