Maribor očitno ima jazzovsko publiko. Po približnih ocenah nekako med 100 in 200 ljudi, ki se pojavljajo na praktično vseh jazzovskih dogodkih in se med sabo vsaj na videz poznajo. Publike pa je bilo celo na Jazzlentovih večerih s slabim vremenom precej več. Prostor sredi minoritskega kompleksa je posrečeno izbran, pozen začetek koncertov - šele ob pol enajstih zvečer - zelo primeren, jam sessioni v zaodrju do zgodnjih jutranjih ur pa tista pikica na i, ki zadovolji tudi največje ponočnjake. Problemček je morda le v tem, da je na Jazzlent marsikdo prišel bolj popivat kot poslušat glasbo. Kar je motilo tako organizatorje kot glasbenike in publiko, ki je prišla zaradi glasbe. Morda bi veljalo drugo leto prestaviti točilni pult za tribuno. Govori se, da naj bi kompleks minoritskega samostana začeli obnavljati, kar bi verjetno pomenilo selitev jazzovskega odra kam drugam. Vprašanje pa je, če se bo našla lokacija, ki bo lahko obstoječo vsaj za silo nadomestila.