Malachi Thompson je bivši član čikaške umetniške združbe AACM. Je hardbopovski trobentar par excellence. Založba Delmark je taista zaslužna neodvisna hiša, ki je med prvimi sredi šestdesetih izdajala avanturistično in avantgardno muziko Čikagovcev, tako bluesovsko kakor jazzovsko. Rising Daystar je že njen osmi Thompsonov album. Thompson je bil dolgoletni motor Freebop Banda v sedemdesetih, del pogona African Brass z Lesterjem Bowiejem. Nikdar najbolj izpostavljen ali inventivno odbit jazzovski glas tamkajšnje srenje, zato pa vedno izreden inštrumentalist in sošpilavec, ki so ga navdahnile natrgane in fluidne pasaže Leeja Morgana. Album je soliden, celo vrhunsko odigran harbopovski album kot to lahko naredijo le Američani. Na saksofonu se bendu ponovno priključi legendarni pšihalec Gary Bartz, na zadnjem komadu Circles in the Air pa ob Thompsonu in bobnarju Dani Hallu zabasira lani umrli imenitni Fred Hopkins, kar je eden njegovih zadnjih posnetkov. Kakorkoli kompaktno že zveni bend, je posnetek tria daleč najbolj vznemirljiv, iščoč simbiozo godbe dueta in recitirajoče kričeče poeme, ki jo v scatovsko glasovno improvizacijo razpotegne Thompson. Ob predrugačeni Milesovi/Shorterjevi Nefertiti - Gartz na njej odpiha kratek poantiran solo, Thompson pa je bolj neposredno gost od milesovskih redukcij - predvsem pa v razgibanih "fanfarah za Trana", je to skorajda vse. Ostaja vsaj vprašanje, kaj se je dogajalo s hardbobovskim ali celo "souljazzovskim" muziciranjem: je standard, prejkone izraz odličnosti jazzovskega muzikanta, formacijsko obdobje je dalo nekaj izvrstne muzike, ki se je razpotegnila v različne smeri, a dandanašnji ostaja en sam predvidljiv regresiven dolgčas s "preigravanjem ene-in-iste-osebnosti", kakor je tehtno pribil mentor Roscoe Mitchell. (iv)