Tam ga je opazil ameriški bobnar Doug Hammond, ki je poučeval v Linzu. Všeč mu je bil njegov način igranja in povabil ga je na turnejo s svojim triom. Prva turneja po Avstriji in Nemčiji s Hammondom, v jazzovskih krogih cenjenim bobnarjem, in s saksofonistom Sonnyjem Simmonsom. Takrat skorajda pozabljen, danes po letih mrka, celo pouličnega igranja, ta nepredvidljivi Američan odpulenih not in posebnega tona uživa status manjkajočega člena med Ornettom Colemanom in Johnom Coltranom. "Hammond mi je domov poslal note. Prvi špil je bil v Munchenu. e na vaji, po prvem komadu, mi jih je Simmons takoj vzel s stojala. Na koncertu, zbralo se je polno njegovih fenov s ploščami, mi je prvo zakuhal. Sredi koncerta je nenapovedano najavil moj uvodni solo. Potil sem se in nekako odigral solo. Mojega imena si itak ni zapomnil. e na plakatu sem bil napisan kot Thomas Gröm. Bil sem 'Thomas Gröm from Slavic'. Med celo turnejo sem bil med dvema ognjema. Hammond je hotel naj igram basovske, nizke linije, Simmons pa je zahteval naj igram v visokih legah in z lokom. Kot Scott LaFaro."