Helmut Joe Sachse si svojega vzdevka ni prislužil le zaradi tega, ker pogosto izvaja sloveči hit "Hey Joe" legendarnega kitarista Jimija Hendrixa, temveč tudi zato, ker je po prepričanju jazzovske kritike avtor najbolj inovativnih in najizvirnejših interpretacij Hendrixovih pesmi. Kitarski mag, strunarski virtuoz, kitarski svečenik - takšne in podobne slikovite oznake so v rabi, kadar se skuša opisati Sachsejeve furiozne kitarske nastope. John Scofield je zanj dejal, da je preprosto neverjeten, John McLaughlin pa je ob tem, ko je videl Sachsejev solistični nastop, rekel da sploh ne potrebuje skupine, saj zmore vse zaigrati kar sam - in prav to je Sachsejev prepoznavni znak. Kitare ne uporablja le kot melodični in spremljevalni inštrument hkrati, temveč tudi kot basovsko kitaro in celo kot tolkalo, tako da občinstvu pričara vtis, kakor bi poslušalo dve kitari hkrati. Njegova "ritmična sekcija" je sestavljena iz teatraličnih vložkov, pri katerih ne umanjka niti banalnih preparacij s pomočjo nakupovalne vrečke ali izvijača, ki kitarski zvok poneseta v višje lege. Njegov album "European house" je leta 1991 prejel nagrado nemške glasbene kritike za ploščo leta, Sachse pa že tri desetletja kroži po domala vseh jazzovskih odrih sveta in za seboj pušča same izvrstne kritike ter občinstvo, ki občudovaje spremlja njegovo igro.