Ljubljana Cankarjev dom pripravlja nov klubski koncertni cikel, ki nadomešča Cankarjev Jazz in Radikal Šik – Cankarjevi torki. Otvoritveni torek, 19. februar, bo minil v znamenju tridesetletnice delovanja Zlatka Kaučiča, nadvse produktivnega in inventivnega bobnarja, ki se je doslej izkazal tako v marsikaterih mednarodnih projektih kot tudi v sodelovanju z domačimi glasbeniki. Svojo razburljivo glasbeno pot je začel že leta 1975, očitno pa sta ga v največji meri določila španski Barcelona in Valencia, kjer je leta 1978 postal hišni bobnar znamenitega jazzovskega kluba. V tistem obdobju se je izpopolnjeval s Petrom Delphinichem, Ericom Petrom, Paulom Stockerjem, Mikom Osbornom, Stevom Lacyjem, ki je nanj, kot zatrjuje, naredil poseben vtis tudi po človeški plati. Po špansko-portugalskih turnejah z omenjenimi virtuozi in solo nastopih se je leta 1984 preselil v Amsterdam, mesto, ki mu je ponudilo tako muzikalno kot mentalno širino, kot ugotavlja sam, je eno redkih mest, kjer je vsakršna drugačnost sprejeta, če ne zelo zaželena. Srečeval in ustvarjal je z raznoliko skupino ljudi, med njimi z Frank Graso Big Bandom, Petrom Guidijem, Paulom Bleyem, Johnom Patitucijem itn. Sledile so turneje po ZDA, po osamosvojitvi pa se je vrnil v Slovenijo, v postojnsko Strelišče, ki je kmalu postalo sečišče različnih umetniških in kulturnih ustvarjanj in povezovanj. Trmastemu Kaučiču je celo v prostoru, tako nenaklonjenem eksperimentu, uspelo oblikovati projekte, ki jih v kratki slovenski jazzovski zgodovini lahko štejemo za kanonične: Emotional Playgrounds, Zlati čoln 1 in 2, Tolminski punt, Cerkno Trio in Kombo, s katerima bo nastopil tudi na februarskem koncertu. Njegova diskografija je obsežna, dokazal se je kot polnokrven, delaven umetnik, glasbeno je opremljal plesne predstave, televizijske in dokumentarne filme, se večkrat poklonil poeziji Srečka Kosovela (na primer z albumom Vibrato Tišine) ter ves čas ostal povezan s slovenskim ljudskim, umetnim, kreativnim izročilom in z našim specifičnim miljejem.