Klaviaturist Coke (Jorge) Vio Lagos prihaja iz južnočilskega mesta Valedivia, ki se mu zdi precej podobno Mariboru (ima okrog 100.000 prebivalcev in univerzo, na kateri je tudi sam doštudiral za tonskega inženirja). Meni, da je najbolj bistvena razlika med mestoma ta, da življenje tukaj poteka precej hitreje in bolj živčno, medtem kot so Čilenci mnogo bolj "easy". Klavir je začel igrati že s šestimi leti, v glasbeno šolo pa ni hodil nikoli. Preživlja se z igranjem po lokalih in za igranje svoje glasbe, torej jazza, mu ostane le kak dan ali dva na teden. Sicer igra z različnimi popularnimi zasedbami. Pravi, da jazz v Čilu ni pretirano priljubljen, in da morajo tamkajšnji jazzisti, če hočejo nabrati izkušnje, v sosednjo Argentino, kjer je nekaj let igral tudi sam. V ogromnem Čilu, ki se razteza od tropskega pasu na severu do Antarktike na jugu (po površini ga je za kakih petintrideset Slovenij, po številu prebivalcev pa za šest), sta menda le dva jazzovska kluba - eden v prestolnici Santiagu in drugi v mestu, od koder prihaja sam. Meni, da je latinoameriškemu jazzovskemu okusu evropski jazz bližji od severnoameriškega in upa, da si bo lahko v Evropi, kjer je prvič, nakupil nekaj plošč, ki jih v Čilu nikakor ni mogoče dobiti. Samega sebe namreč razglaša za diskofila - v svoji zbirki ima okrog devet tisoč vinilnih plošč in cedejev.