Takoj potem ko je simpatična Susie Ibarra sedla za komplet bobnov in koncert svojega tria začela s solom na bobnih, je bilo jasno, da gre za tehnično izjemno podkovano glasbenico s pretanjenim občutkom za ritem in njegove subtilne variacije, ki premore tudi obilico ustvarjalne domišljije, zaradi katere ji je povsem polna dvorana še bolj navdušeno prisluhnila. Pravzaprav je za četrti večer Druge godbe 2001 najbolj presenetljivo in razveseljivo dejstvo, da je na koncert improvizirane glasbe prišlo toliko ljudi in da so glasbo tudi odlično sprejeli. A po drugi strani je tudi res, da je bil to v zadnjih letih eden najboljših koncertov tovrstne glasbe pri nas, ki je navdušil tako z nenavadno zvočno kombinacijo tria (bobni, klavir in elektronika ter violina) kot z očitno zelo premišljeno in učinkovito zastavljenimi izhodišči, ne nazadnje pa še z izjemnimi izvajalskimi kvalitetami obeh Ibarrinih sodelavcev, pianista Craiga Taborna (ta je morda od vseh treh še najbolj znan, saj je v zadnjih letih nastopal z vrsto zelo znanih jazzovskih izvajalcev, med drugim v zasedbi mladega saksofonskega zvezdnika Jamesa Carterja), ki si je pomagal še z elektroniko, in neverjetno vsestranske violinistke Jenny Choi.