Ronny razpade, ko se poletje konča. Drugi glasbeniki še naprej igrajo komercialno glasbo, Bojan pa se pod vplivom slišanih plošč posveti samo še jazzu. Vstopi v obdobje glasbenega uporništva. Na akademiji velja za obetavnega klasičnega pianista, ki pa pri izvajanju Chopinovih skladb rad vpleta jazzovske elemente. Njegove učitelje, ki klasično glasbo razumejo zelo pravoverno, to jezi. V tem času je Bojan že lastnik gramofona. Še vedno ga preživljata mama in njena trgovina, saj prihodki od jazza niso kaj prida. Leta 1939 odide k vojakom v Maribor. Po vrnitvi se loti učenja. Pravne fakultete mu ne uspe končati, na glasbeni akademiji pa leta 1941 diplomira iz klavirja, kompozicije in trobente. Tik pred diplomo ga skoraj vržejo iz šole. Ne zaradi jazza, temveč zaradi sošolke, ki v šolo pride s kljukastim križem na rokavu. To Bojana tako razjezi, da jo brcne iz razreda. Šolske oblasti z Bojanovim dejanjem na tihem sicer soglašajo, vendar ga morajo zaradi pritiska italijanskih oblasti kaznovati. Dobi ukor.