Podoba saksofonistke še danes ni vsakdanja. Stereotip je, utrjevali pa so ga predvsem izjemni glasbeni novatorji in umetniki improvizacije v jazzu, da saksofon imenitno igra (največkrat) črnski saksofonist. Jessica Lurie je saksofonistka, skladateljica, šefica ansamblov, soigralka. Glasbenica, ki je doma iz Seattla, počne vse to, kar je bil donedavna izrazit moški poklic: sklada, muzicira, snema, vodi lastno založbo, potuje, na turnejah koncertira v vseh mogočih prostorih, od lesketavih koncertnih soban do untergrunt klubov. Še zdaleč ni edina, ki je osvajala moško trdnjavo individualizma, postavljaštva in genialnih prebliskov, ki so spreminjali glasbeno zgodovino prejšnjega stoletja. Za zgled je lahko kar ženski kvartet saksofonov, s katerim je snemala in muzicirala tudi pri nas, Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet. Dekleta so se s kvartetom in delikatnim uglaševanjem zvena štirih povzpela v vrh sodobnih saksofonskih kvartetov, ki so itak, izvzemši pihalske sekcije v velikih orkestrih in jazzovskih bendih, relativno sodobna tvorba. Za povrh so muzičistke na moč žurale, jazzirale, komade po bopovsko strukturirale, a jih tudi obogatile s plesno senzibilnostjo in spogledovanjem z drugami formami. Podobno je bilo tudi z že videnim triom Living Daylights (saksofon, bas, bobni). Luriejeva vnovič gostuje s triom z dvema italijanskima glasbenikoma in bo predstavila godbo s svojega najnovejšega albuma Zipa!Buka!, ki je bil sicer v studiu realiziran z več glasbeniki, a osnoven jazzovski trio ostaja najbolj ekonomična, mobilna, prikladna in še vedno intrigantna zasedba. V njem se sliši in kopiči skorajda vse, kar glasbenica v zadnjih letih počne, vključno z njenimi raziskavami godb z Balkana, med drugim vodi skupino Sheqer, in skladanjem na podlagi glasbene tradicije hrvaškega Medjimurja. Ob naročilih novih del za različne zasedbe, za ples, film in multimedijske predstave, vodenjih glasbenih delavnic, posvečenih improvizaciji in kompoziciji, Luriejeva še vedno na veliko snema in sodeluje pri avtorskih projektih drugih glasbenikov. Hkrati je soustanoviteljica festivala Tonehole Music v domačem Seattlu, kjer vodi tudi lastno založbo Zipa! Music. V tem Luriejeva ostaja zavezana tisti produktivni srenji glasbenikov, ki so stvari vzeli v svoje roke, ostajajo neodvisni in se obenem borijo proti mastodontskim inštitucijam. Koncert njenega tria napoveduje sodobno in plesno jazzovsko godbo, kot vedno duhovito, viruozno in dinamično »transžanrsko«, kjer bo saksofonistka, vesela novost, celo zapela v maniri torch singers. Vi.