Najtesnejšo zasidranost v njem je seveda izpričal cenjeni ameriški saksofonist Jerry Bergonzi s svojim kvartetom, v katerem je igral tudi pianist Renato Chicco. Njegov nastop je gledano programsko lepo povezal vsebino prvega festivalskega večera s tistim, kar je ponudilo nadaljevanje. Najprej seveda italijansko-slovenskega jazzovskega tria, ki ga je zbral tolkalec Zlatko Kavčič in ki si je temo svojega nastopa izbral v bogatem opusu pianista Billa Evansa. Zbrano, poznavalsko poustvarjanje Evansovih glasbenih rešitev, ki je bilo pretežno posel pianista Bruna Cassellija, sta nadgrajevala Kavčič in basist Ares Tavolazzi. Če je prvi ponovno demonstriral svojo izredno prilagodljivost različnim glasbenim situacijam ter občutek za pravo mero tolkalske invencije, pa je drugi s svojo navidez asketsko, umirjeno, a polno igro razkrival, kako dolgo, a logično pot je prehodil od avantrockovske skupine Area do vrhunskega jazzovskega basista.