Zoran Škrinjar je s svojo zasedbo International Jazz Connection koncert ponesel v skorajda povsem jazzovske vode, saj se je spogledoval z večplastnim zgodovinskim izročilom; od liričnih balad, skladb v bolj razbrzdanem, hitrejšem tempu na liniji swinga in bopa (Fast food on Lent) z obveznimi solističnimi deli do celo na nalezljivem funky plesnem riffu grajene Gru gru groovie. Spremenljivost zasedbe na odru je dala glasbi element raznolikosti in potrebno dinamiko. Elementi klasične glasbe so se odstirali le v Škrinjarjevi igri klavirja in v lahnih, romantičnih potezah godalnega kvarteta, ki je bil v bolj obrobni vlogi barvanja atmosfere skladb (tu bi lahko bil Škrinjar kompozicijsko bolj drzen). V obrobni vlogi se je predstavila tudi pevka Irena Vidic, z zmernim ritmičnim pulzom pa velja pohvaliti ritemsko sekcijo v navezi s tolkalcem Blažem Celarcem, ki je skladbam občasno vdihnil latino pridih. Pihalsko-trobilska sekcija je bila v solističnih improvizacijah tudi zmerna, z Davidom Jarhom na trobenti in Primožem Fleischmanom v ospredju (slednji zlasti na sopranskem saksofonu). Predvsem pa se je v glasbo vtiskovala prepričljivost kompozicij, ki jih mlajša generacija jazzovskih glasbenikov igra zavzeto, morda mestoma v prehodih še rahlo okorno, kar pa se da vse izbrusiti.