Med poslušalstvom vseh generacij, rutinerji, ki vsako poletje rolajo od festivala do festivala, panksi, ki se nimajo kam dat, rejveži, ki komaj čakajo na en sam zamolkli beat, in vsakdanjimi firbci, je resnobno taval znan obraz. Bil je nemški novinar. Stavili bi, da je leta '68 bral Marcuseja in poslušal svobodnjake. Pred desetimi leti je v drugi severnoevropski novojazzovski "Meki", v nemškem Moersu, med tradicionalnim binkoštnim kosilom za nenasitne novinarske želodce genialno zagnjavil programskega vodjo Hennena. Ni bolj bebastega izraza, kakor je skrivenčen smeh umetniških vodij festivalov, ko na dobro merjeno vprašanje nimajo odgovora. Torej, novinar je v klepet ob sektu, ki je bil bolj trepljanje in prilizovanje, udaril: saj je fino, da nam igrajo afriški pop, všeč mi je, ampak, Wo ist Avantgarde? Dvakrat zapored. Gospodovo vprašanje so na obedovalni tiskovki za silo zradirali. Izpadel je dmod, starokopiten, zadrt težak v mavričnih časih, ko je v pogovorih, gestah, na vsakem koraku buhtel postmodernističen pušeljc; kolaži, pastiši, "vse gre", v godbah pa dražestna melodija, funkcionalna tonalnost, durmol, ritemska urejenost, sweet music. Prejšnjo nedeljo je molčeča izmenjava pogledov izdajala, da vemo, zakaj čakajoč potimo pot pod šotorom. Tisto vprašanje izpred desetih let bi se kaj lahko glasilo: Kje je Peter Brtzmann? Zakaj eskpresivni nemški pihalski muzik je bil eden ustanoviteljev, pobudnikov in vitalnih sil Moersa. Naenkrat ga niso več vabili. Zadnjič s supersoničnim električnim bendom Last Exit z Diamando Galas. To je v kritiškem diskurzu, ki je oznanjal "krizo jazzovske ustvarjalnosti", pomenilo, da so se svobodno improviziranje, free jazz, instantno skladanje, jazzovska avantgarda "zaciklali", da "igrajo iz trebuha", so slepo črevo. Zatorej radirka. Svobodnjaki so nemirno iskali naprej, svoje male štorije "pripovedovali" pankovcem ali se razdajali v enklavah, kakršne so Nickelsdorf, jesensko berlinsko srečanje, se gibali po manj pretočnih kapilarah omrežij klubov in neodvisnih založb. Svojo muziko so obenem dokumentirali, niso zastali. Tuhtali so, vzpostavljali razlike, poglabljali znanje.