Že ime salsa, ki v španščini pomeni omaka (z njo se seveda začinja hrana), je dovolj zgovorno. Tudi ples je vroča in začinjena »omaka« iz različnih afro-karibskih ritmov in jazzovske melodije, njene ritmične sestavine pa so guaracha, guaguanco, rumba, čačača in son montuno. Njen pohod se ni začel na Kubi, kakor bi sprva pomislili, temveč v Ciudad de Mexicu in New Yorku, kjer je še danes eno glavnih središč salse. Toda kljub temu je Kuba zaslužna za njen nastanek, saj je posodila svoj značilen ritem, imenovan son. Njeno končno podobo naj bi izoblikovali priseljenci in imigranti, ki so po kubanski revoluciji večali obseg špansko govoreče manjšine v velikih ameriških mestih. Najbolj se je razširila v 70. in 80. letih, ko je postala priljubljena t. i. romantična in erotična salsa, danes najdemo pa tudi salsa rap. A salsa v polni meri še vedno ostaja to, kar je opisala moja sobesednica Dominika: »Salsa je pozitiven odnos do življenja, vsebuje sonce, energijo, v njej se čuti drugačen odnos moškega in ženske, spodbuja sproščeno gledanje na medsebojne odnose in ležernost, h kateri sodi tudi dim kubank.«