Na jazzovskem koncertu (po odpovedanem nastopu 17. 3.) bo nastopila Dee Dee Bridgewater . Zanjo pravijo, da je najboljša pevka generacije, ki ji pripada (1950). Začela je z očetovim jazzovskim triom v Michiganu, nadaljevala pa z nekdanjim možem Cecilom Bridgewaterjem, Maxom Roachem, Horaceom Silverjem in Dizzyjem Gillespijem . Je raznovrstna umetnica, ki je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade, mdr. tudi broadwaysko nagrado tony za najboljšo umetnico v muzikalu The Wiz (v njem je najbolj prepoznavna pesem If You Believe ), dva grammyja (1998 za najboljšo jazzovsko vokalno izvedbo in priredbo za skladbo Cottontail-Slide Hampton) ter francosko čast victoire de la musique (za jazzovski vokalni album). Dee Dee, imenujejo jo tudi ambasadorka jazza, je z njim že odraščala. Učenci njenega očeta, trobentača in učitelja glasbe, so bili med drugim tudi Booker Little, Charles Lloyd in George Coleman . Leta 1970 je prvič nastopila v New Yorku kot glavna vokalistka enega najboljših jazz orkestrov tistega časa, ki sta ga vodila Thad Jones in Mel Lewis . Newyorška leta so zaznamovala njeno zgodnjo poklicno pot, ko je nastopala na koncertih in posnetkih z umetniki, kot so Sonny Rollins, Dizzy Gillespie, Dexter Gordon, Max Roach in Roland Kirk, in bila deležna izkušenj v sodelovanjih z Normanom Connorsom, Stanleyjem Clarkeom in z Loud Minority Franka Fosterja . Leta 1974 je z veseljem sprejela priložnost zaigrati ter peti na Broadwayu, kjer je požela izjemen uspeh ter prejela že omenjeno nagrado tony. S tem se je začela dolga vrsta nagrad in priznanj kot tudi priložnosti za nastope v Tokiu, Los Angelesu, Parizu in Londonu, kjer je bila nominirana za nagrado Laurence Olivier kot najboljša igralka za izjemno upodobitev jazzovske legende Billie Holliday v delu Lady Day Stephena Stahla . Prav tako zahtevno glavno vlogo je imela v Sophisticated Ladies, Cosmopolitan Greetings, Black Ballad, Carmen Jazz in muzikalu Cabaret ter si pridobila sloves kot dovršena umetnica. Zgodba nastajanja njenega zadnjega albuma, ki nosi naslov This Is New (2002), se je začela marca 2000, ko je na povabilo Romana Kolakowskega nastopila na Weillovi (1900-1950) okrogli obletnici na njemu posvečenem festivalu v Vroclavu, tako dobila spodbudo in se odločila posneti zbirko pesmi slovitega nemškega skladatelja Kurta Weilla. Izbrala je nekaj skladb, ki so nastale v letih od 1929 do 1948, za katere so besedila napisali Brecht, Ira Gershwin, Ogden Nash, Maxwell Anderson ter še nekateri drugi, naročila aranžmaje pri nekdanjem možu in s številčno močno mednarodno ekipo glasbenikov posnela izvrstno Weillovo pesmarico. Oktobra 1999 je bila imenovana za ambasadorko Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) in se pridružila boju zoper svetovno lakoto. S. G.