Čikaški tolkalec Kahil El Zabar je pod stalnim nazivom Ethnic Heritage Ensemble v slabih dveh desetletjih zamenjal precej zasedb. Stalnica je pravzaprav le on sam. Muzika, povsem v "afrocentričnem" horizontu razumevanja družbenega položaja Afroameričanov in njihove ekspresivne kulture v ZDA, je nihala. Pravzaprav nikdar ni dosegla prve postave, tria tolkal in pihal, ki je za seboj pustil odličen album Three Gentlemen from Chicago za Moers Music iz leta 1983. V marsičem je že takrat oznanil iztek tiste struje v ameriškem jazzu in improvizirani godbi, ki jo je utirjala umetniškopolitična gilda AACM, katere vidni in slišni predstavniki so ostajali predvsem The Art Ensemble of Chicago. Njihova "dislocirana prisotnost" se zaključuje z lansko smrtjo trobentarja Lesterja Bowieja. Sloviti in nadvse imenitni AEC, tudi če se bodo še kdaj zbrali, nikdar več ne bodo isti. Tudi AACM še deluje, vendar so njena leta ustvarjalne prodornosti in sopotne medijske pozornosti že zdavnaj prešla. A historični zgled, model ustvarjalne demokratične kooperative in predvsem izvrstne godbe njenih članov so pustili slišne in vidne sledi izven lokalnega, čikaškega miljeja. Zabarjev Ethnic Heritage Ensemble na Freedom Jazz Dance igra godbo, ki ostaja zvesta staremu vzorcu. Je skupina dveh trobil/pihal. Brez kontrabasa, a z močnimi tolkali, ki so mešanica jazzovskih in afriških (ne manjka prstni klavir), razpršena v polifoni igri ali regularna v poudarjanju dob. Pozavno udarno in duhovito igra Joseph Bowie (Defunkt), saksofon pa Ernset "Khabeer" Dawkins, preseneča pa raznovrstni kitarist Fareed Haque. Je jazzovska godba, ki spretno krmari med bopovskim tematizmom, izmenjavami solov in rahlo funkovskimi ritmi, a ne pomišlja ob izletih v subtilnejše harmonske in melodijske splete. Krmari med zahtevama po takojšnji in odloženi zadovoljitvi. Freedom Jazz Dance je ena boljših plošč Ethnic Heritage Ensembla. Fino pisana, bluesovska, bopovska, moderna in arhaična. (iv)