Pozni koncert petkovega večera naj bi bil v znamenju druge delavnice Jazzinty, ki poteka v glasbeni šoli na Gornjem trgu. Do šole prideš po ozki uličici in »na lastno odgovornost«, pred njo pa se bohotijo gradbeni stroji, ki pouka menda ne motijo preveč. Marijan Dović, »umetniški vodja delavnice«, me pričaka pred knjigarno-kavarno Goga, skupaj z dvema »svojima« violinistkama. Jazzinty vodi že drugo leto, letos je udeležencev »okrog sedemdeset. Delavnica obsega bobne, bas, kitaro, violino, klavir, tolkala, petje, saksofon, trobento, pozavno in še teorijo.« Med mentorje je privabila znana imena svetovnega in slovenskega jazza, kot so Renato Chicco, Aleš Rendla in Ines Reiger. »Udeleženci so letos samo iz Slovenije. Če bi hoteli imeti res mednarodno sceno, bi potrebovali več infrastrukturne podpore, mesto bi moralo ugotoviti, da je tudi to v njegovem interesu, recimo turističnem.« Razmere na slovenskem jazzovskem in občeglasbenem trgu marsikaterega odličnega glasbenika prisilijo, da študira v tujini. Toda »fantje se vračajo. Slovenija ni eden močnejših centrov svetovne jazzovske scene, a delavnice lahko prepričajo ljudi s scene, da pridejo. Prizadevamo si, da naredimo v Novem mestu eno od močnejših jazzovskih delavnic v srednjeevropskem prostoru.« Na delavnicah se posvečajo predvsem »improvizaciji. Odpiranju tega področja.« Pogoj za udeležbo je v bistvu samo »obvladanje osnov instrumenta. Največje veselje je, ko se kak udeleženec vrne in je v vmesnem času, tudi na našo pobudo, očitno napredoval. Za vso javnost viden produkt so vsakodnevni večerni jam sessioni.« Na njih igra pet bandov, v katere so udeleženci razvrščeni na podlagi znanja.