Kletarski ukrepi za boljši izplen arom iz grozdja so verjetno za vinogradnike še bolj zanimivi. V Sloveniji in predvsem v germanskih deželah ima sorta pri trženju vin velik pomen. Pri vinih, ki so na etiketi poimenovana z imenom sorte, se pričakuje tudi sortna aroma. Pri predelavi grozdja je vsekakor cilj izlužiti čimveč razpoložljive arome iz grozdja oziroma jagodnih kožic. To dosežemo s stikom jagodnih kožic z moštom, potem ko se grozdje zmasti. Dolžina maceracije je pa sortno specifična in jo je potrebno ugotoviti. Ta praksa se po svetu vse bolj uveljavlja. Poleg arom se izlužujejo iz jagodnih kožic tanini in tudi kalij. Kalij povzroči izločanje vinskega kamna in s tem znižuje kislino, istočasno pa se povišuje pH vrednost vina. Kletar mora iskati med temi spremembami sestave mošta optimalno razmerje za vinsko kakovost in značaj vina. Temu bi preprosto lahko rekli "višja matematika" na prvi pogled, ki jo bo pa lahko hitro osvojil ukaželjni vinogradnik. Naša vina imajo ponavadi preveč kisline, niso pa po aromi dovolj sortno prepoznavna. Spopasti se bo potrebno tudi s to tehniko predelave grozdja, da bodo na trgu naša vina bolj zanimiva. Menim, da smo se že naveličali belih vin, ki so sicer lepa, toda premalo obarvana, premalo sortna, preveč med seboj podobna, čeprav različnih sort. Obdobje takih vin se v višjem cenovnem razredu verjetno končuje.