Za nas seveda. Za druge ne skrbimo, naj vsak misli nase in na svoje dobro, pa bo vse v redu. Če jim ne ustreza naš način, lahko seveda gredo po svoje, še prijetneje je, če smo lahko kdaj pa kdaj malce sami. Saj ne moremo ves čas tičati skupaj, menda ni bilo mišljeno tako. Sicer bi se rojevali kot jagode v grozdu in ne posamično. Torej je že prav, da smo vsak zase. In kadar ne gre skupaj, gre posebej. Ampak tega večina tistih, ki živijo v dvoje, ne razume niti glede počitnic, kaj šele, ko pomislijo na svoj zakon, ki je svetlobna leta daleč od naravne estetske združenosti jagod v grozdu. Glavno, da so skupaj in da niso sami.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
seveda seveda členek
Za za predlog; tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
ne ne členek
skrbimo skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
naj naj podredni veznik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
misli misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nase nase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
na na predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Če če podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
seveda seveda členek
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
še še členek
prijetneje prijetno splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
malce malce splošni prislov; nedoločena stopnja
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Saj saj priredni veznik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tičati tičati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
menda menda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
mišljeno mišljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
Sicer sicer členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
rojevali rojevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
grozdu grozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
ne ne členek
posamično posamično splošni prislov; nedoločena stopnja
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
prav prav členek
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
In in priredni veznik
kadar kadar podredni veznik
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
Ampak ampak priredni veznik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
večina večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
dvoje dvoj drugi števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
razume razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
niti niti členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
počitnic počitnice samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
ko ko podredni veznik
pomislijo pomisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
zakon zakon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svetlobna svetloben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
od od predlog; rodilnik
naravne naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
estetske estetski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
združenosti združenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jagod jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
grozdu grozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Glavno glavno splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
da da podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva
avtor: neznani novinar