Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij. V povezavi z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. V osemnajstem stoletju so bili precej neusmiljeni do bezga le na Portugalskem, kjer so prepovedali njegovo sajenje, saj so z njim ponarejali portsko vino. Uporabnost črnega bezga je zelo široka. Uporabni so tako plodovi kot cvetje te rastline. V pomladnem času nabiramo socvetje, medtem ko v poznem poletju in zgodnji jeseni nabiramo plodove. Zaradi razhajajočih se mnenj o užitnosti, se raje izogibajte smrdljivemu bezgu, ki ima prav tako črne jagode, a ni drevo, temveč do dva metra visoko trajno zelišče, ki raste v gozdovih. Jagode so neprijetnega vonja, drugače pa podobne črnemu bezgu. Možna zamenjava pa je tudi divji bezeg, grm z rdečimi jagodami. Semena jagod so strupena, meso pa užitno. Iz mesa se pripravlja sok, a če niste vešči teh dejavnosti, se zaradi strupenih semen tudi temu bezgu raje izognite. Bezgovih jagod ni mogoče kupiti v trgovini, morda le na tržnici pa še to zelo redko, v naravi pa jih lahko najdemo v velikih količinah. V hladilniku se ohranijo le nekaj dni, lahko pa jih sušimo ali zamrzujemo Bezgove jagode so primerne za izdelavo različnih želejev, sokov, peciva, likerjev, omake iz bezgovih jagod pa se odlično prilegajo k svinjskemu mesu ali divjačini. Surove jagode so odvajalne in rahlo strupene, a se strupene snovi na toploti razgradijo na neškodljive.