Tudi glavna jed je bila imenitna. Natakar jima je priporočil jagnjetino s krompirjem in zelenjavo pod peko. Seveda jima moral je razložiti, kaj to pomeni. V nizko posodo zložijo posoljeno jagnječje stegno, olupljen in narezan krompir, očiščeno čebulo, korenje in česen. Dodajo še rožmarin in lovor. Posodo položijo na ognjišče, jo pokrijejo z velikim železnim pokrovom in vse skupaj zakopljejo v žerjavico. Po slabih dveh urah jed odkopljejo in postrežejo. Jacoba je recept spominjal na Orient, kjer ni imel ravno dobrih izkušenj s kulinariko, toda to, kar so mu postregli v stari konobi sredi še starejšega mesta ob vznožju Dinarskega gorstva, ga je tako navdušilo, da je kasneje natakarja prosil, če bi mu pokazal mesto, kjer se je jed pripravljala. Brez obotavljanja ju je odpeljal v prostor na dvorišču za hišo, kjer je stalo veliko zidano ognjišče. V njem je gorel ogenj iz bukovih drv, vsepovsod pa se je širil omamen vonj izpod kupčkov kadeče se žerjavice. Ob ognjišče sta bila naslonjena velikanska železna pokrova. V teh krajih so jim rekli “sač”. Jacobu ni bilo težko ponoviti besede; zvenela je natanko tako kot angleška “such” (takšno). “Tako preprosto in hkrati tako okusno!” je z navdušenjem vzkliknil Jacob. “Si ti vedela za tole?” se je obrnil k Bojani. “Moram priznati, ne,” je odgovorila v rahli zadregi. Zahvalila sta se prijaznemu natakarju ter se odpravila na sprehod. Nad mestom se je že spustila tema in ulice so bile polne sprehajajočih se turistov. Ustavila sta se še na eni pijači in se nato počasi, po kamnitih ulicah odpravila na jadrnico. Na premcu sta še nekaj časa objeta opazovala zvezde, medtem ko so ju mimoidoči turisti z zavistjo opazovali. Kasneje sta se spustila v kajuto, zagrnila vse zavese in začela prav počasi in previdno slačiti drug drugega. Vedela sta, da se jima nikamor ne mudi. Gola sta se preselila v posteljo. Obred je trajal dolgo in le počasi sta se približevala vrhuncu. Oba sta se na tej poti čedalje težje zadrževala, toda izplačalo se je. Zjutraj sta se še vedno objeta zbudila v položaju žličke. Jacob je vstal prvi, pristavil kavo, se oprhal in začel pripravljati zajtrk. S širjenjem vonja po kavi se ga je začel lotevati neznan strah. Po krajšem brskanju po podzavesti je prišel do vzroka. Z Bojano