Ta vlak je vredno natančneje opisati, kajti opremljen je bil kot dober hotel, z vsemi udobjiudobjem, ki jih ga človek potrebuje za življenje. Vendar bom to storila pozneje, ko bom opisala skupna potovanja, ki smo jih opravljali z njim. Zaenkrat je vsako dekle stanovalo v svojem oddelku vagona za goste; zanj je kar najbolje skrbelo dobro izurjeno osebje Mitrope, Mitropa: Mitteleuropäische Schlaf- und Speisewagen AG (Srednjeevropska družbna spalnikov in jedilnih vagonov); po drugi svetovni vojni jo v ZRN nadomesti DSG (Deutsche Schlafwagen- und Speisewagen-Gesellschaft). Op. prev. me pa smo čakale na veliki dogodek, ko bomo predstavljene firerju. Vendar je minilo več dni, ne da bi se kaj zgodilo. Medtem smo odhajale na krajše sprehode po gozdu, dokler nismo naletele na zapornico, bodečo žico ali oborožene stražarje, ki so hoteli videti naše izkaznice in nas spraševali po geslu. Žal nismo imele in poznale ne enega ne drugega, nikakor tudi nismo nameravale prodreti na prepovedano območje, temveč smo se šle le malo izvidništva, da bi videle, kako kakšen je sploh izgleda videti takšen firerjev glavni stan. Medtem smo tudi že ugotovile, da soe med drevjem in grmičjem nahajajo številne dobro prikrite barake in bunkerji, da so skozi gozd speljane številne, dobro vzdrževane ceste in da tukaj živi mnogo ljudi, vsi v uniformah. Na svoje bivanje v očarljivi zimski pokrajini in ob dobri oskrbi smo začele gledati kot na dopust; počutile smo se dobro in skoraj pozabile, zakaj smo bile tu. Mala kuhinja jedilnega vagona je skrivala precej dobrih pijač, in natakarji, ki že dolgo niso videli nobenih žensk, so nas razvajali in nam zvečer prinašali odličen liker.