Še za ščepec soli. Val Kilmer je profi, zelo izurjen tat in vohun, ki kameleonsko menja svojo podobo, naglas, narodnost, predvsem pa se poimenuje po svetnikih. Živi asketsko, sam, s travmatičnim spominom na otroštvo v katoliški sirotišnici, kjer so teror zganjajoči duhovni povzročili smrt njegove Agnes. Za delovni cilj si je postavil simpatično vsoto, 50 milijonov dolarjev, do katere mu manjka le še en poselček, seveda je to tisti naš, najbolj nevaren in prelomen, potem pa bo šel v penzijo. Za ruskega mogotca Tretiaka, ki bi rad iz svoje domovine na račun jeznih in prezebajočih Rusov (res "hec": kurilno olje strateško skriva pod svojo vilo) naredil zasebno supersilo - odigra ga preroški Rade Šerbedžija - ukrade nedokončan recept za hladno fuzijo, fizično-kemično reakcijo, ki bi lahko rešila svetovni problem usihajočih energetskih virov in onesnaževanja. Za patent in orožje tisočletja zahteva le nekaj borih milijonov, težave pa nastopijo, ker stvar ne dela. Kilmer se obenem močno zaljubi v znanstvenico, ki ji ukrade nedokončani recept, prav tako osamljeno, po pravi ljubezni hrepenečo in noro lepo Elizabeth Shue. Tretiak za njima požene vso Moskvo, vmes pa vidimo še ponesrečen poskus državnega udara in Kilmerja pri ruskem predsedniku. Malo za lase, malo za noge, pa sta dve uri naokoli.