Kljub tako dovršeni organizaciji in skoraj popolnem načrtovanju pa včasih vseeno pride do težav, ki prej niso bile zajete ali upoštevane v zadostni meri. Ena takih težav je talna voda, ki je v Berlinu precej visoko, le 3 m pod nivojem zemljišča. Tako je izkop 22 m globoke jame za Daimler-Benzov nebotičnik gradnjo zaradi talne vode precej podražil in časovno zavlekel. Če bi vodo izčrpavali, bi imelo to po izračunih naravovarstvenikov katastrofalne posledice za drevje v bližnjem živalskem vrtu, pa tudi okoliške stavbe bi lahko začele pokati. Treba je bilo poiskati drugačno rešitev. Najprej so ob vseh štirih stenah bodoče jame tesno drug ob drugem zabili prek 25 m dolge betonske stebre, da so nastale štiri vodoneprepustne stene. Nato so začeli zemljo izkopavati in ko je nastalo nekakšno jezero, so plavajoči bagri jamo poglobili do 22 metrov. Posebej izurjeni potapljači so v dno zabili nekaj tisoč dolgih jeklenih sider, ki so jih potem zalili s poldrugi meter debelo plastjo podvodnega betona. Šele ko se je ta strdil, so lahko izčrpali vodo, saj so sidra držala dno k tlom, da ga talna voda ni mogla dvigniti.