Ustanova društva Triglav, nekdaj ponos slovenskih izseljencev, je medtem neizbežno zapisana propadu. Svoje včerajšnje slave mu najbrž nikoli ne bo uspelo obuditi, saj je asimilacija dolgoročno neizbežna. Nenaklonjen odnos, ki se kaže že v tem, da slovenska država društvu ne zagotavlja ne sodobnih slovenskih filmov ne slik države, kaj šele knjig s kakšnimi celovitimi opisi dežel, pa vzbuja nelagoden občutek odrezanosti in odtujenosti. Zares, zgodbe primorskih izseljencev v Argentini so del pripovedi, ki ni sestavni kos slovenskega spomina in je zato potisnjen v prostor nepreklicne zapuščenosti in pozabe. Izgubljene koščke pa je treba povezati, jih sestaviti v mozaik in zlepiti v formo, ki ne bo zgrajena samo iz Maistrov in Korošcev, ampak bo upoštevala širino družbenega življenja ter doprinos ljudi z današnjega obrobja zgodovine k skupni pripovedi.