Slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec in pesnik, dr. Tine Debeljak se je rodil pred 100 leti, 27. aprila, v Škofji Loki. Šolal se je v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, študij slavistike na ljubljanski univerzi pa je končal leta 1927. Svojo prvo profesorsko službo je opravljal v Črni gori, velika oddaljenost od Ljubljane in slovenskega kulturnega življenja pa ga je konec leta 1934 pripeljala nazaj v slovensko glavno mesto. Postal je kulturni urednik pri časniku Slovenec in na tem mestu ostal do maja 1945, ko se je odločil za pot v tujino, najprej v Avstrijo, v Italijo, od tam pa leta 1948 v Argentino. Mednarodno se je uveljavil kot prevajalec iz slovanskih književnosti, prevajal pa je tudi iz španščine in italijanščine. Pri tem izstopata prevoda Dantejevega Pekla in argentinskega epa Martin Fierro. Pisal je prozo, obsežnejši pa je njegov pesniški opus. Bil je sodelavec številnih revij in zbornikov ter neutrudni kulturni organizator med slovenskimi izseljenci v Argentini. Veliki loški rojak, ki je v Buenos Airesu umrl leta 1989, se po odhodu v tujino nikoli več ni vrnil domov. Škofjeločani so mu dolžno priznanje izkazali že leta 1991 s simpozijem o njem, leta 1995 so na njegovi rojstni hiši postavili spominsko ploščo, tokrat pa ga uvrščajo v Alejo znamenitih Ločanov, ob bok mladostnima prijateljema, zgodovinarju, dr. Pavlu Blazniku, in geografu, prof. Francetu Planini. Skupaj z njima je leta 1937 ustanovil Muzejsko društvo, dve leti kasneje pa še Loški muzej.