To zares ni nič čudnega. Čuden je sam Susak in to privlači filmarje in vse druge. Po njem so speljane poti, globoko vkopane v ilovico in obdane s trstiko, ki ponekod prerašča pot, da hodimo pod njo kot skozi tunele. Tega ne vidiš na nobenem drugem otoku. Trstika daje Susku eksotični pridih, kot bi hodil po kakšnem tajvanskem otoku med nasadi marihuane. S trsjem so obdani tudi vinogradi, ki jih je bilo leta 1903 še toliko, da so pokrivali 96 % vse površine otoka. Takrat je bil Susak na višku svojega razvoja in je imel skoraj 1700 prebivalcev. Imel je zadrugo, vinarijo, med obema vojnama še tovarno ribjih konzerv in obrat za soljenje sardel. V sedemdesetih letih, ko smo začeli prihajati na otok, se je tovarna, podobna nekakšni dolgi kasarni, že sesuvala. Po letu 1980 so jo dokončno podrli, tam je zdaj skladišče za čolne in restavracija Palma (edina, ki je bila zaprta, zato je ne bom več omenjal. Druge pa bom!). Poti od mandrača do spodnjega mesta rečemo Broadway, tam, kjer je danes slaščičarna Osman Osmani (ki v tem letnem času nima nobenih slaščic, ima pa čaj z rumom) pa je bil Johny Lister Broadway Restaurant. Dolga in široka mivkasta pot bi bila prav primerna za snemanje revolveraških obračunov v vesternu in na to primerjavo pomisli vsak, ki hodi po njej. Johny Lister je bil eden prvih susaških Amerikancev, ki se je občasno, poleti, vračal iz Amerike in vodil gostilno. Priimek Lister zveni zelo ameriško, a je originalno susaški, tako kot Tarabokija, Picinič, Busanič in Skrivanič - dosti več jih ni. V tistih sedemdesetih letih, ko smo začeli prihajati na Susak, je veljalo, da so ob vsej navidezni revščini, Susačani bogati, saj imajo pod pernicami kupe dolarjev, ki jim jih pošiljajo njihovi številni izseljenci iz Amerike. Zdaj se mnogi vračajo v svoje stare hiše in lahko jih je prepoznati po načinu oblačenja. Naleteli smo na enega, ki je imel na glavi "melono", trd, polsten klobuk, kakršne so imeli v starih ameriških filmih mafijci Al Caponeja. Skoraj vsi ameriški Susačani živijo v New Jerseyu, v krajih Fairway in Hoboken, tam imajo Sansego Soccer Club (nogometni klub) in glasbeno skupino Jerry and His Polka Tones. Družijo se v skupinah, ki jih imenujejo "bratovščine". Tako kot se skupaj držijo na Susku, se držijo tudi v Ameriki. V New Jerseyu jih živi 2500, na Susku pa okoli 200, kot trdi župnik, in 112 po trditvah drugih domačinov. Župnikova številka je večja, ker je pogoj za obstoj župnije več kot 200 prebivalcev. Če jih je manj, se župnija ukine in župnik mora drugam. Tako tudi na Susku naletimo na pojav Gogoljevih mrtvih duš. Ali namišljenih. Kar spet ni čudno, čuden je le Susak. In zato na nekakšen umetniški način privlačen. Čas, ko te nanj prikuje burja, se sicer vleče, a ko odhajaš, ti je po svoje žal.