Po spletu okoliščin se je znašla v Sloveniji in ko je uredila vse formalnosti, je deklico peljala v celjsko bolnišnico. »Pa so se mi skorajda smejali, če že niso mislili, da sem nora.« Zdravnica je namreč ugotovila, da je Daria popolnoma zdrav otrok. Elena je domov staršem poslala prevode izvidov, da bi ugotovili, kako je lahko prišlo do take pomote. Stvari pa so takrat šele postale resne. »Skupina ljudi je prišla k njima na dom, razdejala stanovanje, njiju pa pretepla. V 24 urah sta morala zapustiti državo. Emigrirala sta v Rusijo. Opravka smo imeli z mafijo.« Čez čas ji je oče poslal izrezek iz časopisa. Iz napisanega je razbrala, da je Interpol na sledi za kriminalno združbo, ki je preprodajala otroške organe. Stvari so naenkrat dobile smisel. Tudi dejstvo, da je bila na tistem območju smrtnost med otroki nenormalno visoka. »Zelo verjetno je bila tudi moja Daša na tem črnem seznamu. Kaj naj rečem? Bog se me je usmilil …«