Tisto noč sem sedel na stopnicah pred svojim stanovanjem in zrl proti garaži, v kateri sem hranil boksarski vreči, težko in lahko, beležnico z izrezki iz časopisov, programske letake in reklamne fotografije. Premišljeval sem, da sem bil dober, in vendar ne zelo dober; da sem skrbel za težo, čeprav bi lahko pridobil nekaj kilogramov in se boksal v težki kategoriji; kako sem obdeloval s tortiljami nadevane mekse v poltežki kategoriji v dvorani Eagle Rock, kamor je moj stari hodil na sestanke nemške zveze. Poltežka kategorija je bila nikogaršnje področje in že zelo zgodaj sem jo določil, da je kot po meri zame. Z 79 kilogrami sem lahko vso noč poplesaval na prstih. Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt.