Čeprav naj bi to srečanje po besedah nekdanjega celovškega župana Guggenbergerja postalo predvsem evropsko srečanje veteranov, ki naj bi se poklonili žrtvam druge svetovne vojne, ne moremo mimo dejstva, da gre še vedno zgolj za poizkuse, saj je letošnje srečanje ponovno potekalo po starem scenariju. Slavnostni govornik, koroški deželni glavar Jörg Haider, v svojem govoru ni izrecno poudaril, da so med padlimi tudi tisti, ki so se borili proti agresorju, ampak je dejal, da so le redka mesta, kjer so se iz nekdanjih sovražnosti razvila prijateljstva. Udeležencev vojne ne vidi kot naciste, neonaciste, zločince, ampak le kot dobre ljudi, ki so žrtvovali svojo mladost. Razstava o Wehrmachtu, ki je pred tremi leti burila duhove, je bila za deželnega glavarja zgolj klevetanje, organizatorji pa bi se morali ljudem opravičiti. Za samo srečanje pa je dejal, da smo ponosni, da je Ulrichsberg na Koroškem. Znak demokracije je, če poteka tako srečanje v deželi, kjer ni prepovedi svobodnega mišljenja. Ulrichsberg pa je tudi znak določene politične kulture, ki izkazuje globoko spoštovanje žrtvam vojne generacije. To počnemo zavestno in pred očmi mednarodne javnosti, ker se želimo priznati k zgodovini naših očetov in praočetov, in to kljub bizarnim komentarjem, katerih namen je označiti to generacijo za zločinsko in njene zasluge poteptati z nogami. V nadaljevanju se je Haider preselil na evropska tla, zahteval preklic Beneševih dekretov, enakopravnost znotraj Evropske unije in se zavzel za zmanjšanje evropskega birokratizma in bruseljskega diktata.