Stevija izvira z visokoležečega območja v Paragvaju, tam so jo prvič srečali prišleki iz Starega sveta na svojih osvajalnih pohodih. Že v prvih poročilih so opisovali, da si domačini, Indijanci Garani, jedi ali priljubljeni čaj mate sladijo s stevijo in da to že od nekdaj uporabljajo kot dodatek k hrani. Rastlina je bila samorasla, domačini so jo nabirali po potrebi. Šele na začetku dvajsetega stoletja so se botaniki začeli resneje ukvarjati z rastlino presenetljivega okusa. Takrat so jo tudi začeli načrtno gojiti in Američani so kmalu odkrili njen trgovski potencial. Ugotovili so, da jo lahko za sladilo uporabljajo diabetiki in da ni kalorična, saj ima povsem drugačno kemijsko zgradbo kot sladkor. Iz njenih listov so izolirali snov, ki daje značilen sladki okus, in jo imenovali steviosid. Imela pa je še en učinek: vznemirila je pridelovalce sladkorja, saj bi lahko ogrozila njihov zaslužek.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Stevija stevij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; rodilnik
visokoležečega visokoležeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
območja območje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Paragvaju Paragvaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
srečali srečati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
prišleki prišlek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
Starega star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
svojih svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, rodilnik
osvajalnih osvajalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
pohodih pohod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Že že členek
v v predlog; mestnik
prvih prvi vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, mestnik
poročilih poročilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
opisovali opisovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
domačini domačin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Indijanci Indijanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, orodnik
Garani garan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
priljubljeni priljubljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
čaj čaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
mate mate samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sladijo sladiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
s z predlog; orodnik
stevijo stevija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
že že členek
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kot kot podredni veznik
dodatek dodatek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
k k predlog; dajalnik
hrani hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
Rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
samorasla samorasel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
domačini domačin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nabirali nabirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
potrebi potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Šele šele členek
na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dvajsetega dvajseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
botaniki botanik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
resneje resno splošni prislov; primernik
ukvarjati ukvarjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
rastlino rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
presenetljivega presenetljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
načrtno načrtno splošni prislov; nedoločena stopnja
gojiti gojiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
Američani Američan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kmalu kmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
odkrili odkriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
njen njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
trgovski trgovski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
potencial potencial samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ugotovili ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
sladilo sladilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
diabetiki diabetik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
kalorična kaloričen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačno drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kemijsko kemijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zgradbo zgradba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
sladkor sladkor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Iz iz predlog; rodilnik
njenih njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
listov list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
izolirali izolirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
snov snov samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
značilen značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
sladki sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
okus okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imenovali imenovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
steviosid steviosid samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
učinek učinek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vznemirila vznemiriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pridelovalce pridelovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
sladkorja sladkor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ogrozila ogroziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
zaslužek zaslužek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar