Najpogostejši prenašalec borelije je klop, ni pa izključeno, da virus prenašajo tudi druge žuželke (komarji, obadi). Čeprav je bolezen bolj znana šele v zadnjih letih, je prisotna že precej dolgo, saj so posamezne znake opisali že na začetku tega stoletja. Le da so tedaj mislili, da gre za več različnih drugih bolezni. Šele leta 1981 so v ZDA izolirali bakterijo, cepiva zoper borelijo pa še niso odkrili, čeprav se strokovnjaki ves čas trudijo, da bi ga našli. Bolezen je lahko zelo nadležna, če se je ne odkrije dovolj zgodaj, kar pa ni vedno lahko. Če ni vidnih sprememb na koži, jo je mogoče dokazati tudi s pregledom krvi. Vendar tudi krvni test ni zanesljiv. Za punktiranje hrbtenjače se zdravniki odločijo šele tedaj, ko hočejo oceniti, v kolikšni meri je prizadeto živčevje in ali so protitelesa v možganski tekočini. V vseh primerih bolnika zdravijo z antibiotiki. Pri tem je treba povedati, da se z zdravljenjem uniči bakterije, ni pa mogoče odpraviti poškodb, ki so že nastale.