Marsikatera od teh okolij so skrita prav v oceanih. Najprej se lahko ozremo navzdol, pod mejo svetlobe. Kaj se dogaja v velikih globinah, v večni temi in hladu? Pravzaprav ne vemo veliko. Do nedavnega je veljalo splošno prepričanje, da so globine oceanov vodna puščava, predvsem zaradi pomanjkanja hrane. Danes vemo, da tu živijo marsikatere bakterije, ki lahko preživijo v hladu (23oC), in z le z minimalnimi količinami hranil. Še zanimivejše je dogajanje na morskem dnu v globinah pod 5000 m, ob tektonskih razpokah, kjer izhaja magma. Ob stiku z vodo se začne obarjanje in raztapljanje v magmi prisotnih snovi. Vse dokler jim ni uspelo do teh globin poslati robotizirano podmornico, ki so na površje prinesle posnetke dna in vzorce za mikrobiološke analize, je veljalo to okolje za enega najneprijaznejših na našem planetu. Po eni strani hlad, po drugi strani pa se voda ob razpokah segreje vse tja do 380 °C. Na veliko presenečenje raziskovalcev so iz teh področij uspeli izolirati bakterije, ki so sposobne rasti v takorekoč vreli vodi, vse tja do 118 °C. V teh globinah vladajo neverjetni pritiski, saj se tlak poveča za eno atmosfero na vsakih 10 m. Danes poznamo bakterijo, izolirano iz oceanskih globin, ki prenese tlak 1100 atmosfer. Na svoje naravno okolje je tako prilagojena, da odmre, če je hidrostatski pritisk manjši od 400 atmosfer. Znanstvenike je osupil tudi način prehranjevanja teh organizmov. Za življenje potrebno energijo dobijo z oksidacijo popolnoma neorganskih, kemijskih snovi. Odkrili so tudi nenavadno simbiozo med bakterijami in dvometrskimi črvi ali školjkami. Bakterije popolnoma napolnjujejo telo teh živali, ki zato nimajo nikakršnih prebavil. Ko bakterije v telesu živali odmro, jih le-te uporabijo za pridobivanje energije. Ta simbioza je najkrajša znana prehranjevalna veriga!