Jože Plečnik je za Slovence v arhitekturi kot dr. France Prešeren (ki ga te dni slavimo, zato danes o kulturi) v poeziji, je na razstavi ob petdeseti obletnici arhitektove smrti slavnostni govor, ki ga je prebiral z listka, končal minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Prav blizu je stal tudi od decembra 2006 na večini javnih in družabnih prireditev navzoči obetavni predsedniški kandidat Lojze Peterle, kajti razstavo je pripravil dr. Damjan Prelovšek s hčerko arhitektko Evo. Sicer je dr. Prelovšek pri ministru dr. Simonitiju generalni direktor direktorata za kulturno dediščino, zaradi česar sta se s hčerko odpovedala honorarju za postavitev Plečnikove razstave v Narodni galeriji v Ljubljani. Lojze Peterle se nadeja, da bi lahko tudi ob Plečniku kaj malega pridobil za volitve, kajti dr. Prelovšek je pred leti v Pragi postavil sijajno razstavo o Plečniku skupaj z arhitektom dr. Tomažem Valeno, ki je poročen s sestro Peterletove žene Branke (s Prago povezane tudi po svojem stricu, ki je bil včasih predstojnik slavistike na praški univerzi). V Ljubljani živi Marija Kržič, ki je sicer predsednica združenja izobraženih žensk in teta dr. Valene. Oče dr. Tomaža Valene je bil Čeh in velik prijatelj mladega Beneša, sina zadnjega češkega predsednika Edvarda Beneša, ki je ob sovjetskem zavzetju Češke leta 1948 sam odstopil. Ker je bil Valenov oče kot mladi Beneš strogo proti komunizmu, so ga dali na prisilno prevzgojno delo v rudnik svinca, kjer je hudo zbolel in umrl. Mama Tomaža Valene se je s sinom in hčerjo umaknila v München, kjer je mladenič s pomočjo tete Marije študiral arhitekturo. Prav za izjemno zanimivo revijo Kras (izdajata jo zakonca Ida in Dušan Rebolj, mati in oče nekdanjega televizijca, svetovnega popotnika in fotografa Aljoše Rebolja) je dr. Damjan Prelovšek povedal, da se pripravlja velik projekt postavitve Evropskega muzeja Krasa in da ga vodi arhitekt dr. Tomaž Valena z Lojzetom Peterletom, ki mu je (resnici na ljubo zapišimo, da je evropski poslanec Peterle po izobrazbi geograf) tako kar sama padla v roke priložnost, da bo pomodroval in se v srce zapisal tudi Primorcem. Tako Peterletu (čeprav dolga leta živi v Ljubljani za Bežigradom v stanovanju, ki so ga podedovali od tasta) ostaja ena glavnih volilnih skrbi Ljubljana, ki nikdar ni podlegla njegovim populističnim štosom. Že maja leta 2004 se je svetniška skupina Nove Slovenije v mestni občini Ljubljana na vse kriplje trudila, da bi mu podelili (istočasno kot imenitni dami in operni pevki Marjani Lipovšek) naslov častnega meščana in je komisija, v kateri je bil tudi sedanji šolski minister dr. Milan Zver, njegovo imenovanje odločno zavrnila z obrazložitvijo, da je mogoče mnogo naredil za državo, za Ljubljano pa bolj malo. Govorilo se je tudi o možnostih, da včasih muhasti Peterle častnega meščanstva celo ne bi sprejel, saj je vrnil tudi najvišje državno odlikovanje zlati znak svobode. Pri tem se je tedanja komisija za priznanja mestne občine Ljubljana zmotila. Pet prvoodlikovancev z zlatim znakom svobode sredi devetdesetih let je res vrnilo odlikovanja podeljevalcu Milanu Kučanu, tedanjemu predsedniku države zaradi nestrinjanja z njim. Odlikovanja so vrnili v zanikrni polivinilasti vrečki Bate dr. France Bučar, Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin in dr. Dimitrij Rupel, ki je posredno tudi kriv, da so bila vrnjena v polivinilasti vrečki. Dr. Rupel je namreč na dogovorjeni dan, ko so prinesli odlikovanja, da bi jih vrnili, svoje pozabil doma, zato je klical ženo Marjetico, naj mu odlikovanje dostavi v vladno palačo. Prinesla mu ga je v sedaj legendarni polivinilasti vrečki Bate, in ker je bila vrečka pri roki, so svoja odlikovanja noter zmetali še ostali in vrečko izročili Milanu Kučanu. Velja pa pripisati, da od prvoodlikovancev Lojze Peterle in dr. Janez Drnovšek odlikovanja nista vrnila.