Mežica - Pečen kozliček z restanim krompirjem in natekovim zosom, še prej pa kakšna domača župa, je bilo včasih najpogostejše in zelo cenjeno knapovsko nedeljsko kosilo v krajih v zgornji Mežiški dolini. Čeprav ni več ne rudarjev ne rudnika, knapovska košta (rudarska hrana) ne bo šla v pozabo. Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju in Koroški pokrajinski muzej iz Slovenj Gradca sta izdala knjigo o knapovski hrani v letih, ko je koroški rudnik najbolj cvetel. Gradivo za izjemno zanimivo knjigo na skoraj sto straneh je zbrala in zapisala etnologinja Brigita Rajšter, v njej pa ni opisala le prehrane in prehrambenih običajev mežiških rudarjev, temveč je predstavila tudi blizu petdeset receptov za najljubše jedi, ki so jih rudarji radi jedli doma, v družini in tudi na delu daleč pod zemljo. Poleg pečenega kozlička s krompirjem - v družinah v krajih od Črne do Mežice in Prevalj ga še danes radi pripravijo za slovesna kosila - so knapi za južino (kosilo) radi imeli tudi suho župo, kuhano šunko in repičev zos, močnate jedi, žgance z mlekom, štrankl, repično župo in krofe, repične svaljke itd. V jamo pa so najraje nosili špeh in kruh, zraven pa pili mošt, čaj ali mleko. Knjiga Brigite Rajšter Knapovska košta je zelo verodostojen dokument o prehrambni kulturi rudarjev, recepte zanjo pa so zbrale gospodinje iz zgornje Mežiške doline. Kuhinja knapovske družine z lutkama knapove žene in otroka (na fotografiji) je razstavljena tudi v muzeju na Poleni. Knjigo Knapovska košta bodo predstavili v muzejskem delu jame, gotovo pa bo zanimiva tudi za turiste, ki vedno bolj hodijo v zgornjo Mežiško dolino.